V tem delu avtorica predstavlja nekatere primere in posledice neznanstvenih pogledov na šolo ter zmot in stranpoti, ko gre za pedagoško polje. Sem sodijo tudi manipulacije z otroci, ki jih najraje prikrijemo. Sile, ki si želijo šolo podrediti so vedno obstajale, zrcalijo se tudi v učnih teorijah in konceptih učenja. S tem je povezan tudi status učitelja, posledično pa ugled, zaupanje vanj in končno plača. Skozi ekonomsko in politično dinamični čas se ta spreminja, ne nujno dolgoročno na bolje, a učitelj je vedno nekam vprežen tudi ko govorimo o osvobojenem učitelju. Morda je to nujno za vse ljudi, ki so vpeti v sisteme.  Šola je v družbenem pogledu še kako pomembna. Stalno je na očeh, večno je krivec za družbene odklone. Skozi izkušnjo ravnateljice avtorica predstavlja nekatere anomalije ob katerih so v šolo vdrle uničujoče strasti. Zaradi usmerjenosti k mehkemu delovanju, nima dovolj čvrstih branikov za take pojave, njihovo zaustavljanje pa ne sme puščati brazgotin. Anonimizirani opisi predstavljajo nekaj primerov ekstremne manipulacije z učenci in učitelji, znane le manjšini, nato pa zakopanih v boleč spomin. Avtorica meni, da so tudi to prispevki, ki opominjajo na ranljivost šolske sfere in kot poduk niso od muh.